POSLEDNJI EVROPSKI KRALJEVI RATNICI

NOVA EPIZODA SVAKE SREDE U 21.00H

HASTINGS 1066 - Uvod v bitko

Težavni brat

Težave za novo okronanega angleškega kralja Harolda II. Godwinsona so se začele, še preden je sedel na prestol. Leta 1055 je Siward, grof Northumbrie, umrl. Leto prej je v bitki proti Škotom umrl njegov najstarejši sin in naslednik. Mlajši naslednik je bil premlad, da bi vodil konfliktna ozemlja na severu, zato je oblast nad njimi prevzel brat Harolda Godwinsona, Tostig.

Tostig Godwinson (okrog 1026-1066) je vladal z železno roko. Ni bil zelo priljubljen. Govorili so celo, da je odgovoren za nekatere politično motivirane umore. Poleg tega se je vpletal v notranje boje med nižjimi lordi. Ko je leta 1065, leto pred smrtjo kralja Edvarda, ukazal pobiranje zelo visokih davkov, so se ljudje uprli. Nižji plemiči so izropali zakladnico in se odločili, da potrebujejo močnega zaveznika v zaščiti pred družino Godwin. Zaveznike so našli pri Morcarju, grofu Mercie, in pri Edvinu. Upor se je razplamtel in bi skoraj prerasel v državljansko vojno.

Tostig Godwinson, prihodnji kralj in najvplivnejši član družine Godwin, se je odločil pogajati, da bi se izognil nepotrebnim spopadom. Izkazalo se je, da ga skoraj vsi sovražijo, zato je bila njegova vrnitev na oblast Northumbrie nemogoča. Odvzeli so mu naziv in bogastvo ter ga izgnali. Totstig ni nikoli pozabil, kako ga je njegov brat ponižal. Prisegel je, da se bo maščeval in skoraj v istem hipu zbral vojsko za boj proti Haroldu. To zaporedje dogodkov je imelo usoden vpliv na razvoj dogodkov naslednje leto.

Zadnja invazija Vikingov

Januarja 1066 je Harold Godwinson postal angleški kralj. Vedel je, da bo imel težave s princem Viljemom Normandijskim, ki bo hotel prevzeti prestol. Najbrž pa ni pričakoval, da mu bo še pred tem udarec zadal brat Tostig, ki je našel privrženca v norveškem kralju Haraldu Hardradi. Napadla sta Northumbrio, iz katere so Tostiga izgnali. Kralj Harald Hardrada, prav tako uzurpator angleškega prestola, je bil pogumni bojevnik, ki je imel rad tveganje in nevarnost, zato je hotel sodelovati še v eni vojni. 18. septembra 1066 je okrog 9000 Vikingov postavilo velikanski tabor v bližini Ricalla pri reki Ouse v Northumberlandu. Kmalu, v bitki pri Fulfordu, so uničili sile Morcarja, grofa Mercie in grofa Northumberlanda, ter zasedli York.

Stamford Bridge

Kralj Harold Godwinson se je takoj odzval. Grofovi sli so prispeli h kralju septembra. 24. septembra, šest dni po izkrcanju Vikingov, je kraljeva vojska prispela v Tadcaster, kjer so kralja obvestili, da so osvajalci 12 kilometrov od Yorka, v Stamford Bridgeu, in njihove ladje še 20 kilometrov naprej. Hardrada spopadov najbrž ni pričakoval tako hitro, zato se je odločil, da si bo spočil.

Kralj je sprejel pogumno odločitev in napadel. Vse mu je šlo na roko: pomemben element presenečenja, lega, razporeditev vikinške vojske na obeh straneh reke. Tisti, ki so bili na strani, s katere je prihajal Harold, niso imeli možnosti za preživetje. Obrambo Stamford Bridgea so hitro strli, vendar je trajala dovolj dolgo, da se je preostanek osvajalne vojske pripravil na boj.

Bitka je trajala nekaj ur, toda ko sta Harold Hardrada in Tostig umrla, je v vikinških vrstah zavladal kaos in kmalu so se v paniki začeli umikati v tabor. Številni so umrli. Harold Godwinson je velikodušno prizanesel sinu premaganega kralja Hardrada, Olafu. Preostali vojaki velike vojske so pobegnili na 24 ladjah in se niso nikoli več vrnili.

Izkrcanje Normanov

Nekaj dni po ubranitvi pred skandinavsko vojsko je Harold prejel novico, da se je na jugu izkrcal Viljem Bastard. Harold je bil prepričan, da zaradi vremena v tistem času leta flota ne bo mogla prečkati Rokavskega preliva. Veliko vojsko, mobilizirano v namen obrambe, je razpustil, ladje so odplule, sam pa je bil kilometre oddaljen od ozemlja brez obrambe.

Deloma demobilizirana vojska se je vrnila na jug. Spotoma so rekrutirali ljudi, kolikor so jih lahko. Okrog 8. oktobra, po prisilnem maršu, so prispeli v London. Zbirni kraj tistih, po katere so poslali med pohodom, je bila "stara jablana". Žal ne vemo več, kje je stala. Dva dni pozneje je kralj, ki ni počakal mobilizirane vojske, korakal v smeri Hastingsa proti normanski vojski.